Navigacija | Frakovi razgledi
22.11.2007
Ni kaj, kar nekaj mesecev je trajal moj zadnji projekt “Me opaziš tam zadaj?”. Poskušal sem se javiti vsaj zvestim bralcem, ki radi spremljajo moje nenavadne dogodivščine, vendar bi bilo to preveliko tveganje, saj bi bilo razkritje moje identitete v množici ljudi za projekt pogubno. Skrival sem ga tudi pred mojim dekletom, da staršev niti ne omenjam. Za kaj je sploh šlo? Vsak dan sem v različnih slovenskih mestih postopal po najbolj obljudenih točkah in se neopazno nastavljal objektivu naključnega fotografa (ponavadi turista). Bistvo projekta je tičalo v neopaznih, oziroma šifriranih sporočilih, ki sem jih imel označene na oblačilih. Fotografu, kateremu sem se diskretno prikradel pred zanimiv motiv, sem z nenavadnim položajem telesa poskušal pritegniti pozornost. Zaradi tega je fotograf kasneje na posnetku poskušal razbrati, kaj je ta nenavadni “nebodigatreba” sploh počel. Ob pozornem pregledu je lahko razbral določene nenavadnosti oblačila in jih s pomočjo osnovnih logičnih pravil prevedel v razumljivo vsebino. Poanta je bila v tem, da je bil prevod multilingvističen, saj ni bil odvisen od jezika fotografa. Ob vsakem takem sporočilu je bila tudi skrivna oznaka za moj prenosni telefon in e-pošto, prav to pa je bil razlog, zaradi česar se nisem smel oglašati bralcem.
Rezultat mojega projekta je bil fantastičen. Uspel sem se nastaviti 67 fotografom v 18 slovenskih mestih. Vsak fotograf je povprečno izdelal 2 posnetka z mojim skrivnim sporočilom. Prejel sem 14 e-poštnih sporočil z uspešnim dešifrirnikom in prevodom v njihovem jeziku ter 18 klicev iz tujine. Skorajda vsi so mi čestitali za uspešno izveden projekt, le dvema se je zdel moj projekt izredno bedast in nepotreben. Kakorkoli, veselje do podobnih dejanj mi prav gotovo nista vzela in kmalu bo že sledil novi, še drznejši od omenjenega.
Tole pa je posnetek Johna Crusinga iz Minneapolisa, Minnesota. Pri nas se je mudil na mednarodnem tekmovanju v pokru, ki je potekal v novogoriški Perli 16. septembra. Sliko je posnela njegova žena Martha, ki ga rada spremlja na tekmovanjih in je bila takoj pozorna na osebo v rdeči majici v ozadju. Po pozornem pregledu je ugotovila moje sporočilo, ki se je glasilo: “Nobeden si joka ni zaslužil.”. Poslala mi je prevod v portugalščini “Ninguém merece a chorar.”, saj je dolga leta živela v tej državi.
Toliko za opravičilo. Jutri pa spet sledi potopis iz Brazilije, katerega nekateri že nestrpno pričakujejo.
Zapisal-a frako v Četrtek, 22. november 2007 pod Ripleyev kotiček
Brez komentarjev
26.05.2007
Prvi dan po pristanku na letališču v bližini Santarema smo poskušali karseda hitro prispeti do naše dolgo pričakovane destinacije, 620 kilometrov oddaljene baze, jugovzhodno od Manausa. Po vstopnih birokratskih težavah so nam letališčniki priznali še izgubo nekaterih kosov opreme, med drugim tudi zelo drage ultrasonično-spektrogramske naprave, namenjene merjenju viskoznosti in strukture Berfoljkinih iztrebkov. Po štirih urah napetega pričakovanja smo jo le dočakali, resda s polomljeno anteno, a vsaj sonda je ostala nedotaknjena. Kasneje smo se lotili prepakiravanja in nalaganja opreme na terenska vozila in dogodivščina se je lahko pričela. Prvi dan smo prepotovali 149 kilometrov. Več nam ni uspelo, ker je Armand (eden od Francozov) pozabil natočiti gorivo do vrha. Izgovarjal se je, da bomo tako lažji in posledično lahko na cilj prišli hitreje, a se je motil. Ni nam ostalo drugega kot prespati pri brazilskih prijateljih na njihovi starinski plantaži. Prek radijske postaje smo lahko naročili tudi gorivo, ki nam ga bodo dostavili z letalom naslednji dan. Ponavadi ga s padali spustijo zgodaj zjutraj, zato smo se morali kmalu pripraviti na prvi zaslužen spanec v Braziliji… Na sliki pa je starodavna plantaža, kjer smo prespali prvo noč.
Zapisal-a frako v Sobota, 26. maj 2007 pod Brazilija, Ripleyev kotiček
Brez komentarjev
17.05.2007
Dragi prijatelji, zopet se mi je uresničila želja, saj sem zadnje tri mesece z mednarodno odpravo ponovno pohajkoval po brazilskem pragozdu iščoč - ne boste verjeli - Berfoljke! Jedro tokratne ekipe so sestavljali zoologi iz Francije, nekaj pa nas je bilo tudi iz balkanskih državic. Poleg mene še dva Bolgara, Grk in Romun. Pri slednjem sem na začetku dvomil o njegovih poštenih namerah (beri moje prejšnje poste!) pa se je kasneje izkazal za odličnega tovariša, saj mi je v kritičnih trenutkih tudi nesebično pomagal. Verjetno bo marsikoga zanimalo, kako sem preživljal naporne tri mesece v izrednih pragozdnih razmerah, v neizprosnem boju z naravo, floro in favno. Odločil sem se, da vam bom kar prek mojega bloga razkrival dogodivščino, ki jo toplo priporočam vsakemu izmed vas. Nabralo se je kar precej slikovnega materiala, prav tako tudi vznemirljivih zgodb, vendar pa jih bom raje razkrival tukaj kot pa na kakšnem dolgočasnem popotniškem predavanju katerih sem se že pošteno naveličal. Torej, jutri začnemo! Za pokušino pa naše delovišče v pragozdu, kjer smo nazadnje odkrili tri Berfoljke…
Zapisal-a frako v Četrtek, 17. maj 2007 pod Brazilija, Ripleyev kotiček
1 komentar
1.02.2007
Jezen sem. Zelo. Z romunskimi prijatelji smo se sestali predvčerajšnjim v Bukarešti in dobesedno vrgli karte na mizo. Nismo si pljuvali v obraz ampak smo se že skoraj klofutali. Šušljalo se je že pred sestankom, da so dve Berfoljki, ki naj bi nam ušli v brazilskem pragozdu, kasneje ujeli trije (ne bom jih imenoval) člani društva, katerim smo vsi največ zaupali. Nekako jim je uspelo pretihotapiti Berfoljki na letalo in se izogniti tudi angleškim in romunskim carinikom. No, na sestanku so se govorice izkazale za resnične. Priznali so, a vrniti jih ne nameravajo. Kot kaže bo to botrovalo koncu nadvse uspešnega društva za zaščito deloma ogroženih ter nenavadnih živalskih in rastlinskih vrst. Skratka, ne ostane mi drugega, kot da poskusim z ustanovitvijo podobnega društva tudi v Sloveniji. Prepričan sem, da je pravih naravovarstvenikov dovolj, da zaženemo društvo z višjimi načeli, kot jih imajo romunski kolegi.
Zapisal-a frako v Četrtek, 1. februar 2007 pod Brazilija, Ripleyev kotiček
2 komentarja
27.01.2007
Naj se na začetku opravičim vsem zvestim bralcem za moje krajše nepisanje. Razlog namreč tiči v moji dodatni dejavnosti (poleg ostalih seveda), ki sem jo izvajal zadnji teden. Pridružil sem se namreč dobrim prijateljem iz romunskega društva za zaščito deloma ogroženih ter nenavadnih živalskih in rastlinskih vrst. Društvo deluje že dobro leto, donacij pa jim ne primanjkuje…
No, tokrat so me povabili v Brazilski pragozd, kjer smo iskali še nekaj zadnjih preživelih živalskih vrst. Brazilicus Ferotabikus Menobava ali po domače Berfoljka je izredno zanimiva živalica. Kožušček, ki je pretežno zelene barve, kjer ga tu in tam presekajo vijolični odtenki, je med domorodci izredno cenjen, saj so ga skorajda iztrebili zaradi njegove terapevtske uporabe. Verjamejo namreč, da odpravi slab zadah in popravi depresivne jutranje trenutke. Nikakor pa jim ni bilo jasno, da z dvema ujetima Berfoljkama na dan nikakor ne bodo mogli uživati dolgo časa v njihovih čarih. Govorim seveda o iztrebitvi živalske vrste. Potikajo se predvsem v osrčju Brazilije in moram se pohvaliti, da smo locirali kar tri! Vsem smo vgradili oddajnike, katerih signale bomo marljivo beležili nadaljnjih 15 let. Eno smo podarili lokalnemu živalskemu vrtu, dve pa sta nam kasneje pobegnili.
Kakorkoli, naša naloga je bila tudi ozaveščanje lokalnega prebivalstva o koristnosti Berfoljke, saj se ta najraje prehranjuje z mrčesom, ki v teh krajih povzroča največ preglavic. Na žalost pa naša misija, kar se tega tiče, ni bila najbolj uspešna, saj s seboj nismo pripeljali nobenega tolmača njihovega jezika in tudi oni nas niso prav nič razumeli. Smo se pa imeli vsaj zelo lepo.
Zapisal-a frako v Sobota, 27. januar 2007 pod Brazilija, Ripleyev kotiček
2 komentarja
12.01.2007
Dejansko se film odvrti v dveh minutah, montažer pa je bil predvsem pozoren na besedo F***
http://funny.nonk.info/pages/movies/pulp_fiction_short_version.php
Zapisal-a frako v Petek, 12. januar 2007 pod Film
1 komentar
11.01.2007
Pred kratkim smo lahko v rumeno obarvanih tiskanih medijih prebrali seznam najdražje zavarovanih oseb ali njihovih delov telesa. V oči je prav gotovo zbodla zadnjica Jenifer Lopez, pa tudi kakšna Beckhamova noga ni za spregledati. Zneski takšnih zavarovanj so seveda vrtoglavi in se merijo v milijonih dolarjev. Zanimivo pa je, da so pri tem pozabili na najdražji palec na svetu, ki si ga lasti Panarahman Duak iz New Delhija. Svetovno znan igralec v Bollywood indijski produkciji ponavadi namreč nastopa kot negativec in njegova specialnost je ubijanje nasprotnikov z desnim palcem na roki. Največkrat jim ga vtisne pod desno oko in zavrti za 45 stopinj v levo, ko poskuša s svojim značilnim gibom prelomiti lobanjsko dno. Ker se fant očitno boji izgube dobrega zaslužka, saj pokasira na film tudi po 13 milijonov dolarjev, se je spomnil zavarovanja svojega palca po zgledu ameriških igralcev in slavnih oseb. Palec z nohtom vred je zavaroval za nič manj kot 1.540.000 dolarjev. Kako se mu bo zavarovanje obneslo Indijske agencije ne poročajo.
Panarahmanov noht z značilno indijsko poslikavo.
Zapisal-a frako v Četrtek, 11. januar 2007 pod Ripleyev kotiček
Brez komentarjev
Smešno… Z enourno zamudo je dvema le uspelo zamenjati kabel… In kaj sta ugotovila? Da so prejšnji modeli napačno zvezali (ali pa sploh ne) podtalno kablovje. Sosedom delajo povezave kot se spodobi, pri meni pa je sedaj improvizirana kablaža speljana kar okoli hiše…”Za nekaj časa, tolk da zrihtajo fantje, a ne”… Čakam…
Zapisal-a frako v Četrtek, 11. januar 2007 pod Aktualno
Brez komentarjev
Čudni tiči so ti fantje… Urediti mi morajo novo povezavo, že pred časom pa so mi razkopali okoli hiše, kot da gradijo protitankovske barikade. Za biser so poskrbeli še z jaškom, ki se kot veliko črno oko nahaja ob steni. Norišnica. V glavnem, tipček me kliče nekaj dni nazaj, da bi pa pred zimo (ki je kje???) morali urediti kablažo. “Ni problema, pridi ob 8h, ne zamujat, ker se mi mudi”, kar je seveda ostalo le pri željah. Najbolj me jezi, ker se bom tipčku moral navsezadnje še nasmihati, njemu pa bo itak vse skupaj odveč, namreč, da se mora potiti pri meni, namesto da bi pokonzumiral kako kavico ali dve v bližnjem bifeju… Čakam…
Zapisal-a frako v Četrtek, 11. januar 2007 pod Aktualno
1 komentar
10.01.2007
V prvem otvoritvenem postu prav gotovo ne bi rad težil s kakšnimi navdušenji v stilu “uau, imam blog, zdaj bom pa neverjetno produktiven in vam bom vsak dan ponudil vsaj objavo ali dve” pa moram vseeno zapolniti prazno stran z neznosno nezanimivim besedilom. Vklopil sem statistiko, zato jo moram vsaj preveriti, če deluje seveda. Vabljeni spet jutri, ko začnemo zares!
Zapisal-a frako v Sreda, 10. januar 2007 pod Aktualno
Brez komentarjev
